OPSI PROJEKTA  

 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.                      www.eu-skladi.si

 

TORKOVI POSKUSI Z VODO

Voda je nepogrešljiva, čudežna tekočina, brez katere si življenja ne moremo predstavljati. Premalo se zavedamo, kako srečni in veseli smo lahko, da nam iz pip teče pitna, čista, neoporečna voda.

 

To dejstvo bi morali veliko bolj ceniti, zato je prav, da naše otroke navadimo na to, da je voda dragocena tekočina. V mnogih revnih predelih sveta vode nimajo zaradi suše,  drugje pa je tako onesnažena, da ni primerna za pitje. Ljudje morajo tam vodo prekuhavati ali uporabljati ustekleničeno.

Skupaj se potrudimo in poskrbimo za našo vodo, zato varčujmo z njo!

 

 

Poskusi z vodo pa so za otroke zelo zabavni, saj ima voda prav izjemne lastnosti.

 

 

 

GLASBENA STEKLENICA

 

Gotovo ste že kdaj pihali v steklenico in pri tem občudovali zvoke, ki so ob tem nastajali.  Da si naredimo glasbeno steklenico, potrebujemo večjo plastenko ali steklenico in posodo z vodo.

 

V plastenko nalijemo malo vode in ustje plastenke približamo tako, da pihamo tik nad odprtino. Iz plastenke poskušamo izvabiti enakomeren zvok. Nato postopoma dolivamo vodo in ponovno poskusimo s pihanjem. Poslušamo, kakšne zvoke dobimo. Ugotovimo, da več, ko imamo vode, višji je ton, ki nastaja.

 

Torej … zakaj se to pri plastenki zgodi?

Če pihamo enakomerno mimo ustja plastenke, nastane v njej zvočno valovanje. Če pa dolivamo vodo, v resnici zmanjšujemo zračni prostor nad vodo. Torej … če ima steklenica več vode, bo lepše pela. Poskusite!

 

 

 

PLAVALCI IN NEPLAVALCI

 

Otrok s poskusom ugotavlja, kateri predmeti potonejo in kateri ostanejo na površini vode.

Dejavnost predstavlja uvod v razumevanje znanstvenih konceptov vzgona v vodi - izpodrivanja vode. Otrok preko tega poskusa odkriva in spoznava lastnosti teles.

 

Potrebujemo:

-        večjo posodo z vodo,

-        dve posodi oziroma škatli za razvrščanje predmetov,

-        karton s slikovnim zapisom, da predmet plava,

-        karton s simbolnim zapisom, da predmet ne plava,

-        pisalo,

-        različni predmeti (zamaški iz plute, papir, listje, plastika, kovina, kovanci, balon, kamenčki, ledene kocke, perje, gobice, itd.).

 

Najbolje se je odpraviti na travo. V posodo nalijte vodo do višine desetih centimetrov. Pripravite različne plavajoče in neplavajoče predmete. Pripravite dve posodi oziroma škatli za razvrščanje predmetov.

 

 

V posodo z vodo dajte kovanec, nato zamašek in postopoma še druge predmete. Skupaj opazujte dogajanje. Otroku omogočite dovolj časa in priložnosti, da preizkuša, opazuje in odkriva, da nekateri predmeti plavajo, drugi pa ne. Spodbudite ga k predvidevanju, kateri predmeti bodo plavali in kateri bodo potonili, nato pa predvideno preverite s preizkusi polaganja predmetov v vodo. Ko ugotovi, v katero skupino predmet spada, ga da v označeno posodo oziroma v škatlo. (»Plava« ali pa »Ne plava«).

 

 

 

 

POPOLDANSKO RAZISKOVANJE IN OPAZOVANJE GOZDA

 

Pomlad je čudovit čas za raziskovanje gozda. Narava je odeta v čudovite zelene barve. Travniki postanejo magnet za žuželke. Ravno prav za raziskovalno popoldne v naravi. Peljite otroka v gozd in dobili boste čudovite odzive, otrok bo užival.

 

 

Vsak si poišče svoje mesto in se počasi zavrti okoli svoje osi.

 

Vprašamo se in se pogovorimo:

Katere barve sem videl?

Koliko dreves sem videl?

Ali so drevesa iglavci ali listavci?

Ali je v tem gozdu mračno ali svetlo?

 

Ozremo se v nebo.

 

Vprašamo se in se pogovorimo:

Ali sedaj prevladuje ista barva kot prej, ko si se zavrtel?

Katera barva prevladuje sedaj?

Ali vidiš oblake? Se premikajo?

 

Ozremo se v tla.

 

Vprašamo se in se pogovorimo:

Katera barva prevladuje sedaj?

Ali čutim veter?

Poslinimo prst in ugotovimo iz katere smeri piha.

 

Vprašamo se še:

Ali čutim sončno toploto?

Na katerem delu telesa jo najbolj čutim?

Kako se počutim ta trenutek (me zebe, me je strah, mi je prijetno...)?

Imam rad naravo, gozd?

 

Nato si vsak izbere svoje drevo. Vsak stopi do svojega drevesa in ga skuša objeti. Zapremo oči in potipamo kakšno je lubje. Deblo povonjamo. Prisluhnemo petju ptic in brenčanju žuželk v bližini drevesa.

Naberemo nekaj odpadlih listov in jih shranimo za »prešanje«. Če so listi že suhi, opazujemo barve, ki jih ima. Ogledamo si, če je v bližini drevesa kakšna žival. Žuželko lahko ulovimo in jo spravimo za nekaj minut v povečevalnico ali pa jo opazujemo pod ročno lupo.

 

 

UŽIVAJTE!

Osnovna šola Artiče
Artiče 39, 8253 Artiče
Tel: 07 45 21 060
o-artice.nm@guest.arnes.si
Avtor slike: Nina Vodeb Izdelava spletnih strani