KAM JE IZGINIL VELIK RDEČ LONEC?

Ko smo razmišljali, kakšno zgodbo bi uprizorili za naše prijatelje v vrtcu, smo se spomnili, da ne bi bilo slabo, če bi se spomnili nadaljevanje lanske.

In smo začeli z izmišljevanjem...

Hitro nam je uspelo sestaviti zaplet, kot tudi razplet zgodbe. Vloge smo obdržali iste, le dve novi smo dodali in to škratka.

Veliko rekvizitov in nekaj delov scene smo si morali ponovno narediti, ampak pridni kot smo, smo to  hitro uredili. Malo pa smo si izmenjali z vrtčevskimi sosedi, ki so imeli tudi gozdno tematiko.

Ko smo imeli vse zadolžitve znane, smo pričeli z vajami. Ni jih nam bilo potrebno veliko ponavljati, ker smo poudarek bolj dajali gibanju in izražanju čustev, ampak vseeno smo se v začetku malo zapletali. Pa še z manjkajočimi »člani ansambla« smo se ubadali.

Tako da nas je kar malo skrbelo,kako nam bo vse skupaj uspelo.

Prvega nastopa pred »domačo » publiko smo se najbolj bali. Ampak pustili smo jih odprtih ust, poželi smo ogromen aplavz in toliko pohval, da smo skoraj hodili dva metra nad zemljo.

Zelo smo bili lahko ponosni nase, saj smo nastop  izpeljali popolnoma samostojno. 

Za Žogice zapisala vzg. Ruth Gramec